Angleščina 4. razred

Vaje za utrjevanje besedišča po učnih enotah: http://www.oup.com/elt/global/products/happystreet/activities/

 

Vaje za utrjevanje besedišča po temah:

BODY: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/body.htm

COLOURS: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/Colours.htm

CLOTHES: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/clothes.htm

FOOD: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/food_4.htm

HOUSE: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/house.htm

NUMBERS: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/numbers.htm

SCHOOL: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/school.htm
TOYS: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/toys.htm

  

Mešane vaje: http://www2.arnes.si/~osljjk6/anglescina/ang_4r/mixed4.htm

 

Elektronske voščilnice: http://www.oup.com/elt/global/products/happystreet/ecards/?mode=choose

 

Izdelava koledarja: http://www.oup.com/elt/global/products/happystreet/calendars/?mode=create

 

Seznam besed: http://jeziki.wordpress.com/2009/04/25/happy-street-1-wordlist/

 

 

 

NASVETI ZA UČENJE

DOBRE UČNE NAVADE, ZBRANOST IN SODELOVANJE PRI POUKU ter REDNO DOMAČE DELO


so zagotovilo za dober šolski uspeh in posledično za dobro poučutje

 

in dobre odnose s samim seboj in okolico.


 

Kjer je volja, tam je pot!

Brez izgovorov : )


Nekaj uporabnih povezav:

Nasveti za učenje

KAKO SE UČIMO. KJE SE UČITI. KDAJ SE UČITI. SLABE UČNE NAVADE



DA BOM BOLJ USPEŠEN V ŠOLI, SE UČIM TUDI UČENJA.


1. Redno obiskujem pouk. V šolo prihajam pravočasno in ne zamujam.

2. Vedno nosim s seboj vse šolske potrebščine.

3.  Aktivno sodelujem pri pouku in pozorno poslušam učiteljevo razlago. Tako se lahko že v

šoli dobro seznanim s snovjo, doma pa snov le še ponovim.

4.  Prepišem in prerišem vse, kar učitelj napiše ali nariše na tablo.

5.  Skrbim za urejenost zvezkov, shranjujem delovne liste.

6.  Kadar sem odsoten, vedno nadomestim zamujeno. Sam poskrbim za to.

7.  Zapiske primerjam s sošolčevimi, dopolnim jih z zapiski iz učbenika – izpišem le naj-

pomembnejše.

8.  Spat grem dovolj zgodaj, da sem naslednje jutro spočit.


KAKO SE LOTIM UČENJA


1.     Pred učenjem pripravim prostor (primerno svetlo, toplo).

2.     Na delovni mizi imam le tisto, kar potrebujem (zvezek, knjigo, delovni list).

3.     Vedno se učim v istem času, v istem prostoru.

4.     Določim si učno uro (moja učna ura je od_______do________).

5.     Pomembno je »notranje«pozitivno vodilo za učenje:

        »Novo učno snov želim znati, se jo naučiti.«

        Spodbudne stavke si napišem na listek in nalepim na steno pred seboj.

6.     Predelano snov še isti dan pregledam in ponovim. Tako se mi snov hitreje in bolje vtisne v spomin.

7.     Že vnaprej si določim kratke pet minutne odmore po 30 minutah učenja.

        Med odmori popijem malo vode, soka; takrat ne berem, ne gledam televizije.

        Največ si zapomnimo na začetku in na koncu učenja, zato naredim veliko začetkov in veliko koncev.



RECEPT:

– Pregledam vsebino in jo razdelim na manjše dele.
– Preberem in podčrtam glavne misli.
Obnovim, kar sem prebral.
Ponavljam, ponavljam…!
   Največ se pozabi takoj po učenju, zato snov ponovim še enkrat čez uro,
   čez en dan, čez en teden, čez en mesec).


PET   P-jev

1. POMISLI pri zaprtem zvezku, knjigi, kaj ste delali v šoli zadnjo uro.

2. PRELETI celotno snov v učbeniku in v zvezku.

3. PREBERI pozorno in z razumevanjem snov v učbeniku in v zvezku.

4. PONOVI večkrat in na različne načine. Izpiši pomembnejše besede.

5. PREGLEJ celoto še enkrat.



KAKO SI NAJBOLJE ZAPOMNIM NAUČENO?


Naredim kratke povzetke ali miselne vzorce.

Najprej si ustvarim splošno sliko o snovi, potem dodajam posebnosti.

Težje odlomke preberem še naglas.

Pojasnim si neznane besede, razložim jih s svojimi besedami.

Poskušam si v mislih predstavljati, povezujem s tistim, kar že znam.

Snov ponovim skupaj s sošolcem, tako da si postavljava vprašanja.



ZA KONEC


Vsak dan načrtujem učenje za naslednji dan. Držim se svojega načrta.

Vedno sem pozoren na tisto, kar se učim. Manj je včasih več.

Včasih prelistam vnaprej, kaj se bomo učili. Tako se že malo pripravim.

Sproti opravljaj šolske obveznosti. Dolžnosti, ki jih prelagaš, te skrbijo in bremenijo, hkrati pa ustvarjajo odpor so predmeta.

USPEH RODI USPEH. Uspeh pri učenju prebudi več zanimanja in volje za napredovanje.  Začutil/a boš, da se znaš učiti in da to rad/a počneš. To pa je največja nagrada in zagotovilo za nadaljnji uspeh v življenju.

 

DOMAČE NALOGE

Dostopnost revije: www.starsi.si

Domače naloge so pomemben del učnega uspeha učenca in dijaka.

V nadaljevanju nekaj predlogov za delo doma.


1. Organizirajte potrebščine, ki jih posameznik potrebuje pri delanju domačih nalog

2. Optimizirajte delovno okolje (umaknite motnje, posameznik naj se uči glede na svojo učno strategijo)

3. Pospravite mizo vseh tistih stvari, ki na delovno mizo ne sodijo

4. Uporabite planer

5. Naredite knjižnico

6. Pripravite urnik za izdelovanje domačih nalog (bodite dosledni)
7. Jasno ločite čas za učenje in čas za igro
8. Na začetku otroku pomagajte potem pa se umaknite
9. Pri večih domačih nalogah skupaj z otrokom določite vrstni red

10. Pri daljših domačih nalogah naredite odmor

11. Starši preverite znanje
12. Bodite zgled (povejte kako ste vi delali domače naloge)
13. Bodite pozitivni in spodnudni
14. Bodite svetovalci (ne delajte domačih nalog namesto otroka)
15. Prepoznajte situacije ko otrok potrebuje dodatno pomoč in čimprej poiščite pomoč
16. Delajte si zapiske o domačih nalogah
17. Pregledujte otrokov napredek (ocene, počutje, vedenje)

18. Nagrajujte otrokovo doseganje ciljev
19. Otrok naj igra vlogo učitelja
20. Domače naloge vedno povezujte z otrokovimi interesi in močnimi področji

21. Spremenite lokacijo delanja domačih nalog

Zakaj v knjižnico?

ZAKAJ OBIŠČEMO KNJIŽNICO?

 

Izposoja:
– leposlovja
– strokovne literature
– kaset
– VHS
– CD
– revij

Priprava:
– referatov
– plakatov
– nalog in zadolžitev

V knjižnici lahko še:
– rešujete knjižne uganke
– poslušate pravljice
– čakate na pouk
– ali po pouku

Zgodovina šolske knjižnice

ZGODOVINA ŠOLSKE KNJIŽNICE


Iz šolske kronike

1875 – 77
Prvi podatki o učbenikih, izhajajoč iz pisnih virov, obstajajo že iz let 1875 – 1877.

1897
Iz šolske kronike je razvidno, da je začela knjižnica voditi gradivo že 20. februarja 1897. leta.

1883 – 84
Prvič se omenja šolska knjižnica, namenjena učiteljem.

1997
V septembru je v strokovni in mladinski knjižnici 5780 računalniško obdelanih knjig. V učbeniškem skladu pa 1683 učbenikov. Računalniška izposoja se je začela že maja istega leta.

1999  (9-letka)
V šolski knjižnici je dostop do interneta in računalnik s tiskalnikom za učence.
9-letka vključuje KIZ kot primarno usmerjenost k uporabniku (učencem in učiteljem) s ciljem, da prepoznava in zadovoljuje njegove informacijske potrebe.

 

2009 – 2010

V šolski knjižnici je skupaj strokovnega in leposlovnega gradiva 9466  izvodov, 47 strokovnih in leposlovnih revij in 8 časopisov.

50. številka Najdihojce, našega literarnega glasila, letos praznuje okroglo obletnico.

Na voljo so tudi videokasete, kasete, CD, DVD.

Knjižnica – Splošne informacije

 

KNJIŽNICA KRT – SPLOŠNE INFORMACIJE

 

Knjižnica – osrednji prostor

za ustvarjalno preživljanje prostega in učnega časa

 

KAZALO:

Knjižnica – osrednji prostor za ustvarjalno preživljanje prostega in učnega časa

In kako ustreči in slediti vsem sodobnim trendom?

Predstavitev dela najmlajšim ob začetku novega šolskega leta

Kaj vam knjižnica še lahko pričara?

Sodelovanje knjižnice z učitelji, zunanjimi sodelavci …

Knjiznica

 

Ali je informacijska pismenost nekaj, kar nas pritegne?

Knjižnica je osrednji prostor na vsaki šoli, ki ji je ta možnost dana. Z dvigom kakovosti učno-vzgojnega procesa v skladu s prenovo šole je učencem možno in potrebno nuditi izbor dejavnosti z različnimi aktivnimi metodami in oblikami dela. Razvijanje različnih spretnosti in sposobnosti (komunikacijske, informacijske, raziskovalne; bralne strategije) so temelj za dobro sodelovanje v naprej.

In kako ustreči in slediti vsem sodobnim trendom?

Naša šola se lahko ponaša z dobro zastavljeno prostorsko razporeditvijo, ki je hkrati tudi pogoj za delo in uspešno sodelovanje naj si bo na medpredmetni kot na medrazredni ravni. Sledimo elementom informacijske pismenosti, ki jih nudimo učencem ob razpoložljivih informacijskih virih. Ob novostih – nabavljeni literaturi jih skušamo motivirati za branje in estetsko doživljanje ob lepi knjigi, predvsem pa jih vzpodbujati k iskanju različnih virov informacij. Skupaj z učitelji posameznih predmetnih področji v začetku šol. leta sestavimo delovni načrt za medpredmetno povezovanje, v katerega vključimo tiste vsebinske sklope, ki jih v danih okoliščinah lahko izvajamo. Ob sprotnih aktualnih razstavah vsako leto pripravimo tudi literarni večer ali pritegnemo k sodelovanju zunanje člane in se tako predstavimo širši javnosti. Z veseljem ob tem zastavimo kako delavnico, na kateri največkrat v sklopu medrazrednega ali medpredmetnega sodelovanja nastanejo skupne aktivnosti.

 

Predstavitev dela najmlajšim ob začetku novega šolskega leta

 

Naše redno septembrsko druženje z najmlajšimi zahteva še posebej premišljene korake v svet pravljice in poezije. Ko le-ti postanejo naši člani, je to zanje kot tudi za nas kar majhen praznik. Učenci dobijo izkaznico, spoznajo osnovna pravila knjižničnega reda, se z razredničarko dogovorimo za naslednji termin vračanja njihovih prvih samostojno izbranih knjig in se družimo ob dobri literaturi. Najpogumnejši se kaj kmalu na vratih pojavijo že sami in stik s knjigo se poglablja.

 

 

Kaj vam knjižnica še lahko pričara?

 

Prav gotovo skušamo ob decembrskih pravljičnih uricah, ki jih organiziramo predvsem za najmlajše, v knjižnico dejavnost usmeriti prav vse. Ob dolgih zimskih večerih so bile včasih knjige dobre spremljevalke, ki so z domišljijo zapolnjevale danes »prepomemben« računalniški zaslon in čas. Vendar dobri bralci še vedno brskajo po pisani zakladnici in rešujejo knjižne uganke ali jih tudi sami sooblikujejo. Nagrade za pravilne rešitve so lahko vzpodbuda. Seveda pa je pomembnejše od tega pravo sodelovanje.

 

 

Plodno sodelovanje ob razpoložljivih informacijskih virih

Foto: S. Brodnjak

 

Poleg bibliopedagoških ur redno deluje knjižnični krožek. Vanj se vključujejo učenci vseh triad. V ta namen izkoristimo tudi ure, ko so učenci zaradi izbirnih predmetov sošolcev ali drugačne (nivojske) razporeditve ur prosti. Z veseljem prebiramo novice, iščemo najknjige, se lotimo kataložne obdelave knjig, urejamo knjižnico in panoje, razpredamo o vsebinah prebranih odlomkov ali literarnih del, iščemo ideje za projekte ter velikokrat skupaj izbiramo gradiva za seminarske naloge ali plakate za učence različnih stopenj in predmetnih področij. Pri tem so nam v veliko pomoč katalogi, najraje se poslužujemo elektronskega ali pa si pomagamo z revijami, enciklopedijami

 

Sodelovanje knjižnice z učitelji, zunanjimi sodelavci …

 

Radi tudi pesnimo, pišemo o temah, ki so nam blizu, sploh kadar nam pomaga domišljija, in tako smo izdali prvence mladih avtoric – učenk naše šole. Predstavili smo jih na zaključku Bralne značke, kjer se vedno radi srečamo z izjemnimi literarnimi ustvarjalci.

Mesec april ni le mesec knjige. Že nekaj let zaključujemo naše strokovno in leposlovno soudejstvovanje za predmetno in razredno stopnjo tudi ob pomoči Mladinske knjižnice I. Potrča v Ptuju.

V knjižnici so na voljo tudi kasete, videokasete, zgoščenke, računalniki z možnostjo dostopa do Interneta in nekaj starih primerkov literarnih del, predvsem pa smo ponosni na naše literarno glasilo Najdihojca, ki letos slavi 50-letnico izhajanja.

Odpiralni čas knjižnice

KNJIŽNICA JE ODPRTA VSAK DAN MED 8:30 IN 14:00.

 

Sposoja knjig:

Po: 11.30 – 13.00
To: 11.30 – 14.00
Sr: 11.30 – 14.00
Pe: 7.30 – 8.30; 11.30 – 13.00

ter v glavnem odmoru

Stran 16 od 17« Prva...10...1314151617